Slovenian (SI)English (United Kingdom)

facebooktwitterlinkedinyoutube

Protikorupcijska zaveza

 

PODPISANE ZAVEZE

ZAVEZA V ANGLEŠKEM JEZIKU

ZAVEZA V SLOVENSKEM JEZIKU

 

ZAVEZA ZA BOJ PROTI KORUPCIJI


Evropsko protikorupcijsko poročilo iz leta 2013 (EU Anti-corruption report) je pokazalo, da korupcija predstavlja velik problem v vseh 28 državah članicah Evropske unije in da so ukrepi za zajezitev tega pojava nujno potrebni.


V naslednjem mandatu evropskega parlamenta (2014–2019) se bom zavezal/a za boj proti korupciji in spodbujanje transparentnosti, odgovornosti in integritete v institucijah EU ter izvajanju politik in sprejemanju zakonodaje.


Še posebej se zavezujem, da bom sodeloval s civilno družbo in drugimi deležniki za izpolnitev teh ciljev:


1. upravljanje in sprejemanje zakonov institucij Evropske unije bosta postala globalna modela transparentnosti, odgovornosti in integritete in bosta predstavljala najvišje standarde. Zavezujem se za ohranjanje vsebine in duha kodeksa ravnanja predstavnikov evropskega parlamenta in obljubljam, da bom objavil t. i. 'zakonodajno sled', ki bo dodana vsakemu poročilu, za katero bom odgovoren v mojem mandatu;

2. Evropska unija bo spodbujala večjo integriteto in transparentnost v javni porabi. Zagotovila bo, da bodo vse informacije o EU porabi javnih sredstvih dostopne vsem prebivalcem in prijazne za uporabo, recimo s prilagajanjem načelom javnih podatkov (Open Data Principles). Pravila javnih naročil Evropske unije bodo upoštevala načela javnega poslovanja in uporabljala učinkovite metode ravnanja s konflikti interesov. To velja za porabo javnih sredstev Evropske unije in nacionalnih organov;

3. Evropska unija bo spodbujala pobude in zakonodajo, ki bodo zagotavljale učinkovito zaščito prijaviteljev (whistleblowerjem) v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju.


Kaj se bo zgodilo po podpisu zaveze?


S podpisom zaveze se strinjam, da lahko Transparency International Slovenia podpisano prisego objavi na svoji spletni strani. To prisego bodo podpisali kandidati po vsej Evropski uniji, Transparency International pa bo vse podpise dokumentirala. Ob morebitni izvolitvi kandidata bosta Transparency International Slovenija in Transparency International EU z na novo izvoljenim poslancem/ko organizirali sestanek, na katerem bomo predstavili načine za uresničevanje te zaveze ter poslancu/poslanki ponudili dodatna svetovanja.

Dodatna obrazložitev


1. Institucije Evropske unije kot model transparentnosti, odgovornosti in integritete
Parlamenti so temelji demokracije. Za učinkovito delovanje parlamenta je ključno, da zastopa interese prebivalcev in da mu ti zaupajo. A vendar je pred kratkim javnomnenjska raziskava Eurobarometer pokazala, da 70 % prebivalcev Evropske unije meni, da v teh institucijah obstaja korupcija (Special Eurobarometer 397). Leta 2011 je evropski parlament sprejel Kodeks ravnanja (Code of Conduct), s katerim določa, kakšno ravnanje predstavnikov evropskega parlamenta je zakonito in sprejemljivo. Kodeks ravnanja predstavnikom prepoveduje lobiranje in od njih zahteva, da podrobno razkrijejo svoje finančne interese. Še vedno pa je mogoče najti šibkosti (EU Integrity System Study), ki lahko omajajo zaupanje v evropske poslance.
Predstavniki evropskega parlamenta si morajo prizadevati za najboljšo možno integriteto in javnost (10 Principles of #Open Parliament), vključujoč obdobje 'ohladitve' (cooling off period), prepoved opravljanja druge poklicne dejavnosti in stroge sankcije za kršitve kodeksa. Poleg tega bi morali poslanci prostovoljno objaviti t. i. 'zakonodajno sled' (Legislative footprint) s celotnim opisom prispevka deležnikov o določenem delu zakonodaje.


2. Spodbujanje večje integritete in transparentnosti v javni porabi
Javna naročila so dolgo časa veljala za vladno aktivnost, ki je najbolj dovzetna za korupcijo in prevare. V številnih evropskih državah je visoka stopnja korupcije skupaj z velikimi vsotami (leta 2008 je bila vrednost vseh javnih naročil v EU ocenjena na 15 odstotkov, njenega BDP-ja (1.7 trilijona)) vodila k ogromni izgubi in hkrati imela velik učinek na zaupanje prebivalcev v njihove vlade in demokratični sistem. Čeprav so direktive EU dobro vpeljane v vladne zakonodaje vseh držav članic, še vedno obstaja potreba po večji transparentnosti in temeljitih preiskavah postopkov javnih naročil.
Predstavniki evropskega parlamenta morajo delovati v prid večjemu razkritju informacij in sodelovanju v javnih naročilih, kot je razloženo v načelih odprtega poslovanja (Open Contracting Global Principles) , tako v Evropski uniji kot na državni ravni. To vključuje obširno in kvalitetno objavo dokumentacije javnega naročila, tako da je dostopna vsem. Podpirati je treba prehod na elektronska javna naročila (Money,Politics,Power: Corruption risk in Europe). Posebno skrb je treba nameniti transparentnosti in učinkoviti uporabi evropskih javnih sredstev. Posebna izdaja analize javnega mnenja Eurobarometer o korupciji pravi, da 52 % evropskih prebivalcev ne verjame, da evropske institucije pomagajo pri zmanjševanju korupcije v Evropi. Predstavniki evropskega parlamenta morajo biti za zgled in zahtevati objavo informacij o evropskih sredstvih po načelih javnih podatkov, kot je razloženo ob primeru Listine javnih podatkov G8 (Open Data Charter).


3. Zagotovitev močne zaščite prijaviteljev
Ena večjih ovir v boju proti korupciji, prevaram in slabemu vodenju je neločljiva skrivna narava teh praks. Žvižgači zaradi ključne vloge pri razkrivanju koruptivnih in drugih nelegalnih in neetičnih dejanj na svoja pleča pogosto vzamejo veliko tveganje. Namen zakonodaj, ki urejajo zaščito prijaviteljev, je spodbujanje razkrivanja informacij, ki so v javnem interesu. To v praksi pomeni, da jih je treba zaščititi pred povračilnimi ukrepi ali pa nagraditi za njihova dejanja.
Le štiri države članice zagotavljajo učinkovito zaščito prijaviteljem (Whistleblowing in Europe). Evropska komisija bi morala, navezujoč se na že obstoječe rešitve evropskega parlamenta (recimo rešitev iz oktobra 201310), premisliti o oddaji predloga zakona, ki bi ustvaril učinkovit in obširen program zaščite prijaviteljev v EU. Zakon bi imel temelj na dobri praksi, ki so jo razvili v svetu Evrope, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter organizaciji in v Transparency International. Program in sorodni zakoni Evropske unije bi morali upoštevati člene 11, 30 in 41 Listine o temeljnih pravicah, ki naslavljajo človekovo pravico izražanja, zaščito pred neutemeljeno odpustitvijo, učinkovite rešitve in pravično sojenje. Program in sorodni zakoni bi morali biti v uporabi za vse uslužbence javnega in zasebnega sektorja in hkrati vzpostaviti širok razpon varnih kanalov razkritja za prijaviteljev (vključno z anonimnimi razkritji). Vse institucije in vsi organi Evropske unije bi morali zagotoviti močne zaščitne mehanizme in podporo za svoje osebje in člane, skladno z njihovimi zakonodajnimi dolžnostmi. Zdaj ima ustrezne mehanizme sprejete le Evropska komisija (EU Integrity Study).

 

 

Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta

banner integriteta

banner nis