Slovenian (SI)English (United Kingdom)

facebooktwitterlinkedinyoutube

Priporočila

 

Naslednja priporočila so osnovana na analizi, ki je sestavljena iz rezultatov ocene CRINIS in dopolnjene zakonodaje, ki je stopila v veljavo leta 2014, in je ocenjena v skladu z mednarodnimi standardi. Prikazana priporoËila so medsebojno povezana in tvorijo celosten pristop k urejanju financiranja političnih strank in volilnih kampanj.

1. V skladu z oceno CRINIS področje ‘sankcije’ predstavlja najšibkejšo dimenzijo političnega financiranja v Sloveniji. Zaradi tega je potrebna strožja implementacija sankcij v praksi, javni organi pa morajo uveljavljati stroge kazni v primeru kršenja zakonov.

2. Nova zakonodaja je uvedla popolno prepoved prispevkov političnim strankam od pravnih oseb. Analize o vplivu takšnega predpisa za spodbujanje transparentnosti financiranja političnih strank in volilnih kampanj ali dokazov, da je financiranje strank zaradi takšnega ukrepa bolj transparentno, so pokazale malo rezultatov. Takšen predpis ima lahko nasproten učinek, ker ne dovoljuje sorazmernega financiranja med javnim in zasebnim. Zakon bi namesto prepovedi moral povečati transparentnost prispevkov (z omejitvijo zgornje meje za prispevke), s tem pa bi omogočil večjo raznovrstnost financiranja političnih strank. Prepoved bi se morala nanašati na vse pravne osebe, ki so v posredni ali neposredni
lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti.

3. Glede na novo zakonodajo lahko prispevek posameznika/fizične osebe v gotovini znaša največ do zneska, ki je določen na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek glede obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune, oziroma v višini 50 EUR za volilne kampanje, medtem ko morajo višje gotovinske prispevke nakazati prek bančnih računov. Gotovinski prispevki močno zvišajo možnost nezakonitega političnega financiranja. Priporočamo, da se gotovinski prispevki z zakonom popolnoma prepovejo in dovolijo samo prispevki prek bančnih računov.

4. V skladu z dopolnjeno zakonodajo mora računsko sodišče izvajati revizijo pravilnosti finančnih postopkov političnih strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so ta sredstva prejela prejšnje leto ali so dobila pravico do več kot 10 000 evrov teh sredstev. Sodišče mora vsako leto revidirati delovanje vsaj tretjine strank, v štirih letih pa mora opraviti revizijo vseh strank. Računsko sodišče sme narediti tudi revizijo pravilnosti finančnega postopka tiste stranke, ki jo predlaga Komisija za preprečevanje korupcije ali drug nadzorni organ. Taka nova ureditev je pomanjkljiva in ne sledi namenom integriranega nadzora financiranja političnih strank. Zato priporočamo, da se vsakoletno izvede revizija postopkov vseh parlamentarnih političnih strank. Prav tako bi moralo pogosteje revidirati stranke, pri katerih bi ugotovilo številne ali bistvene nepravilnosti oziroma tveganja za nezakonita ravnanja. S takšno ureditvijo bi se izboljšale možnosti za preverjanje skladnosti s predpisi, ki urejajo politično financiranje, hkrati pa bi se zmanjšalo tveganje za korupcijo. Za učinkovito revizijo bi bilo računskemu sodišču treba nameniti več finančnih sredstev.

5. Nedavna dopolnila Zakona o političnih strankah so znižala prag za poročanje o dohodkih v finančnih poročilih: letno poročilo mora vključevati vse prispevke posameznikov, če je skupna vrednost prispevkov stranki višja od povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Poročila naj vsebujejo tudi vire skladov za porast sredstev, če ta porast presega skupno vrednost petih povprečnih bruto meseËnih plač. »čeprav se je prag za prijavo prihodkov v finančnih poročilih znižal s treh povprečnih bruto mesečnih plač na zaposlenega na eno, ta predpis še vedno ne identificira vsakega donatorja ter dovoljuje tajnost in izogibanje prikazovanja posebnih in natančnejših podatkov, ki so povezani z viri političnega financiranja. S tega vidika nova ureditev docela ne sledi mednarodnim standardom in najboljšim praksam.

6. Nova zakonodaja uvaja mehanizme za večjo transparentnost financiranja strank, tako da objavlja letna poročila političnih strank na spletu. V skladu z mednarodnimi standardi predlagamo, da regulativni okvir nudi postopke za jasno, pravočasno in popolno javno objavo, ki v novi slovenski zakonodaji niso popolnoma zagotovljeni. Zato morajo biti prihodki in izdatki političnih strank in organizatorjev volilnih kampanj v čim krajšem časovnem obdobju (največ 14 dni) od zabeleženega prihodka ali izvršenega plačila računa objavljeni na spletu. Le takšna sprotna objava podatkov, ki mora biti uporabniku dostopna na enostaven in prijazen način, volivcem, javnim organom in nadzornim ustanovam daje dodaten vir informacij za ocenjevanje in ugotavljanje trenutnega stanja na področju financiranja političnih strank.

7. Nova zakonodaja ne predvideva formalnega vklučevanja civilne družbe kot pomembnega dela nadzora financiranja političnih strank in volilnih kampanj. Po našem mnenju mora zakonodaja vsaj v delu, ki pokriva financiranje političnih kampanj, nuditi dejavno vključevanje civilne družbe. Civilna družba bi morala biti uradno vključena in dejavna v spremljanju financiranja volilnih kampanj. Civilna družba bi namreč — skupaj z mediji — učinkovito prispevala k nadzoru financiranja volilnih kampanj.

8. Notranja integriteta in odgovornost političnih strank v Sloveniji sta slabi, saj ni zadosti mehanizmov za kaznovanje neetičnih dejanj in preprečevanje tveganja korupcije. Za preprečevanje korupcije na tem področju primanjkuje politične volje. Neodvisnost poslancev v parlamentu pogosto ovira strankarska organizacija, saj vodstvo stranke nadzira in usmerja njihovo glasovanje v državnem zboru. Za povečanje etičnih standardov in odgovornosti v Sloveniji
bi bilo treba v pravnem okviru in v praksi tako znotraj političnih strank kot tudi v državnem zboru in državnem svetu vpeljati kodeks ravnanja.

9. Dopolnjena zakonodaja je zagotovila urejanje transparentnosti v primeru posojil, vendar ima še vedno nekatere pomanjkljivosti. Še vedno dovoljuje, da politične stranke prejemajo posojila od fizičnih oseb, kar med drugim povečuje tveganje, da bi jih stranke izkoristile za izogibanje zgornji meji prispevkov političnim strankam. Z namenom zmanjšanja tveganja bi morali politične stranke in organizatorji volilnih kampanj imeti dostop zgolj do posojil finančnih ustanov.

10. Državni zbor mora zagotoviti dodatna pravila in povečati nadzor nad porabo proračunskih sredstev, ki so namenjena zagotavljanju strokovne pomoči poslancem državnega zbora. Sredstva, namenjena poslanskim skupinam, morajo biti porabljena transparentno, učinkovito, namensko in gospodarno. Le takšna ureditev vodi h kakovostni strokovni pomoči poslancem in hkrati omogoča državljanom nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja.

 

Priporočila

 

Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta

banner integriteta

banner nis